Print Sermon

Objektif sitwèb sa a se founi maniskri mesaj gratis ak videyo mesaj yo bay pastè yo ak misyonè yo atravè mond lan, espesyalman nan peyi soudevlope yo, kote ki pa gen kèk seminè teyolojik oswa lekòl Biblik.

Maniskri mesaj sa yo ak videyo yo ale kounye a nan anviwon 1,500,000 òdinatè nan plis pase 215 peyi chak ane nan www.sermonsfortheworld.com Dè santèn lòt moun gade videyo yo sou YouTube, men byento yo kite YouTube epi vini sou sit entènèt nou an.YouTube alimante moun yo nan sit entènèt nou an. Maniskri mesaj yo difize nan 46 lang a anviwon 120,000 òdinatè chak mwa. Maniskri mesaj yo pa gen dwadotè, konsa predikatè yo ka itilize yo san pèmisyon nou. Tanpri klike isit la pou aprann kijan ou ka fè yon don chak mwa pou ede nou nan gwo travay sa a pou preche Levanjil la nan lemonn antye.

Chak fwa ou ekri Doktè Hymers, toujou di l nan ki peyi ou rete, oswa li pa ka reponn ou. Imel Doktè Hymers se: rlhymersjr@sbcglobal.net.




PRAN PÒT LANFÈ YO DASO!

STORMING THE GATES OF HELL!

pa Doktè R. L. Hymers, Jr.

Yon mesaj ki te preche nan Tabènak Batis Los Angeles
Nan Maten Jou Senyè a, 8 jiyè 2018
A sermon preached at the Baptist Tabernacle of Los Angeles
Lord’s Day Morning, July 8, 2018


Tanpri vire nan Bib la Matye 16:18, dezyèm mwatye nan vèsè a. Li nan paj 1021 nan Bib Etid Scofield la. Jezi te di,

“Mwen menm, men sa m ap di ou: OU se yon wòch, Pyè. Se sou wòch sa a m ap bati legliz mwen. Ata lanmò p ap kapab fè l anyen” (Matye 16:18b).

Kòmantatè R.C.H. Lenski te di, “Enplikasyon yo se ke pòt lanfè yo pral vide tout pouvwa l [de move lespri yo] atake legliz Kris la, men legliz la pa pral disparèt” (Lenski, nòt sou Matye 16:18b). Natirèlman sa a refere a legliz la vre, pa aposta legliz la nan dènye jou yo egliz la aposta te deja depase ak move lespri sou lespri. Bib la prevwa sa,

“Lespri Bondye te di sa byen klè: nan dènye tan an, gen moun k ap lage konfyans yon an Bondye. Yo pral obeyi yon bann lespri k ap bay manti, yo pral swiv yon bann pawòl ki sòti nan move lespri yo.” (I Timote 4:1).

Aktivite Satan ak demon l yo pral lakòz anpil moun nan fo legliz la nan “ekate yo de lafwa” etabli nan mo yo Bondye bay nan Bib la.

Sa a pwodui fo legliz la nan “dènye jou yo” ki te dekri nan II Timote 3:1-8, kote pifò manm legliz yo

“Moun ki renmen plezi plis pase renmen Bondye; gen yon fòm [yon fòm deyò] de pyete, men refize nye pouvwa sa a: yon fason pou detounen” (II Timote 3:4, 5).

Se konsa, nou wè nan Bib la ke gen de legliz jodi a – fo legliz la, ak vrè legliz la. Se a vrè egliz la ke Jezi te bay pwomès sa a.

“Mwen menm, men sa m ap di ou: OU se yon wòch, Pyè. Se sou wòch sa a m ap bati legliz mwen. Ata lanmò p ap kapab fè l anyen” (Matye 16:18b).

Nou antoure pa fo legliz yo nan Amerik jodi a. Fo legliz yo tankou legliz la nan Laodise a, ke nòt Scofield la deklare se “eta final de apostazi a.” Men deskripsyon Kris la de apostazi laodiseyèn lan nan anpil legliz jodi a:

“W ap plede di: Mwen rich, zafè m ap mache byen. Mwen pa manke anyen. Podyab! Konnen ou pa konnen jan ou malere, jan ou nan gwo nesesite, jan ou pòv, toutouni ak tou de je ou yo pete!” (Revelasyon 3:17).

“Men, ou tyèd, ou pa cho, ou pa fret. Mwen pral vonmi ou sòti nan bouch mwen” (Revelasyon 3:16).

Kòm yon rezilta nan koute ansèyman dyabolik (I Timote 4:1) epi ki gen sèlman fòm nan deyò Krisyanis (II Timote 3:4, 5) majorite nan legliz evanjelik nan dènye yo ap se aposta. Kòm Doktè Jan MacArthur kòrèkteman te di, manm legliz say o make zèl, epi yo “tyèd, ipokrit, pwofese pou konnen Kris la, men se pa sa ki nan Li...ipokrit ki twonpe yo [choke] Kris la.” Malgre ke MacArthur oswa li gen tò pou di ke majorite kretyen evanjelik yo se “ipokrit ki twonpe pwòp tèt yo.”

E se rezon an legliz evanjelik yo pèdi tout jèn moun yo vityèlman. Jonathan S. Dickerson te ekri yon liv ki gen tit, Gwo Resesyon Evanjelik la (Liv Baker yo). Li te bay vrè estatistik yo. Jodi a sèlman 7 pousan nan jèn moun yo di yo se kretyen. Kantite jèn evanjelik yo pral byento tonbe de 7 pousan sèlman sou “4 pousan oswa mwens– amwenske nouvo disip yo te pwodwi” (Dickerson, p. 144).

Poukisa yon gwo chit nan kantite jèn moun nan legliz la jodi a? Rezon prensipal la se ke yo konsidere majorite manm nan legliz la tankou “ipokrit ki twonpe pwòp tèt yo,” kòm Jan MacArthur te di. Yo wè manm legliz ki pi granmoun yo tankou flask, fèb e enpwisan pou afwonte lemond pechè bò kote yo, se poutèt sa! Teyolojyen Doktè David F.Wells wè li tou. Se poutèt sa li te ekri liv sa a, Pa gen plas pou Laverite: Oswa Kèlkeswa sa k te rive nan Teyoloji Evanjelik la? (Eerdmans, 1993). Teyolojyen pi popilè a Doktè Carl F.H.Henry te wè li tou. Li te di,

“Yon jenerasyon antye ap grandi ki pa gen okenn konsyans sou rejenerasyon [nouvèl nesans lan]. Sovaj yo ajite pousyè a de yon sivilizasyon dekadan e deja glise nan lonbraj yon legliz andikape” (Krepiskil nan yon Gwo Sivilizayon, Liv Crossway yo, pp. 15-17).

Yon legliz andikape.” Se sa Doktè Carl F. H. Henry te rele legliz evanjelik la! “Yon legliz andikape.” Epi gwo predikatè a Doktè Martyn Lloyd-Jones te pale de “apostazi tèrib la ki te de plizanpli karakterize legliz la pou san ane ki sot pase yo” (Revèy, Liv Crossway yo, p. 57).

Nou pèdi nòmalman tout jèn nou yo nan legliz yo. Nou totalman echwa pou “jenere nouvo disip.” Doktè. Wells te di, “[legliz] evanjelik te pèdi radikalism li.” Legliz evanjelik yo mou, fèb, entrovèti ak egoyis – pè pale oswa rele pou disip radikal. Se pa etonan jèn moun yo pa enterese!

Nou pa isit la pou fè de ou yon evanjelik fèb, egoyis. Nou isit la pou rele ou pou vin yon disip radikal nan Jezi Kris la! Sa se objektif nou kòm yon legliz. Objektif nou se enpire jèn moun yo rive jwen potansyèl ki pi wo yo nan Kris la. Nou isit la pou enspire ou vin yon ganyan meday lò pou Jezi Kris la ak Wayòm Li an! Jèn moun, ki chwazi, yo pare pou defi a nan radikal Pwotestan Krisyanis lan. Moun ki pa pare pou releve defi a nan de kalvinis Krisyanis pwisan an pral elimine tèt yo! Sonje ke Jezi te di, “Anpil moun yo rele, men gen kèk yo chwazi.”

Sa a se pa moman pou ralanti evanjelizasyon an. Lannwit dènye a nou te gen dine epi gade “Pòl, Apòt Kris la” isit la nan legliz la.“Pòl, Apòt Kris la” te montre eprèv ak difikilte kretyen premye syèk yo te pase pou yo te vrè disip Kris la. Aprè midi a nou pral evanjelize lòt jèn pou vin disip radikal. Ala yon bon moman nou pral genyen, nan obeyisans nan Kris la. Kris la te di, “Ale nan wout yo ak raje yo, epi fòse yo vini.” Jezi Kris te mouri sou yon kwa sanglan pou sove nou. Jezi Kris te leve fizikman, vyann ak zo, sòti vivan nan lanmò pou ban nou lavi!

Mwen konnen ke Jezi Kris te resisite sòti vivan nan lanmò. Mwen konnen li chak jou, non pa sèlman nan tan Pak. Mwen konnen li nan mitan lannwit jan mwen tonbe dòmi. Mwen konnen li nan maten, ak tout jounen an.“Li pa isit la – Li te leve sòti vivan nan lanmò a!” Mwen konnen Kris la te leve sòti vivan nan lanmò paske Pawòl Bondye a di sa! Li vini nan ou maten sa a nan bouch vye granmoun sa a. Li vin jwenn ou. Li di ou – “Mwen vivan pou tout tan.” E paske Kris la vivan mwen konnen sa Li kapab fè. Paske Li ap viv nan ou tou. Paske Li ap viv nan ou pou tout tan, ou ka viv pou tout tan nan gras Li. Pa gen okenn fen pou vrè disip Kris la. VIni epi ale avèk nou nan maten klere nan lavi etènèl la avèk Jezi. Li pa pral manke ou! Vini non, ede nou fè legliz sa a yon eskwadwon militè, yon lame vanyan pou Kris ak Wayòm li!

Rev. Jan Cagan gen 24 ane. Li se yon disip Jezi. Li se yon sòlda sou kwa a. Li se yon ganyan meday lò nan Wayòm Kris la. Mwen te li mesaj li pral preche a 6:15 aswè a! Li se youn nan mesaj ki pi enspire mwen te janm li.Vini non epi kite Pastè Jan enspire ou epi fè legliz sa a yon fa pou Bondye, epi yon lame kont fòs move lespri yo nan Satan!

Leve non, moun Bondye yo! Te fèt ak pi piti bagay;
Bay kè ak nanm epi fòs pou sèvi Wa dè wa yo.

Leve non, moun Bondye yo! Legliz la pou ou rete tann,
Fòs li inegal nan travay li; Leve non, fè l gwo!
   (“Leve non, O Gason Bondye yo” pa William P. Merrill, 1867-1954;
      modifye pa Pastè a).

Li nan nimewo 1 sou fèy chante ou a. Kanpe epi chante l!

Leve non, moun Bondye yo! Te fèt ak pi piti bagay;
Bay kè ak nanm epi fòs pou sèvi Wa dè wa yo.

Leve non, moun Bondye yo! Legliz la pou rete tann,
Fòs li inegal nan travay li; Leve non, fè l gwo!

Ou ka chita.

Wi, nou ap viv nan yon moman lè legliz evanjelik yo fèb epi aposta kòm laodise. Wi, yo pèdi tout jèn yo. Wi, yo pa ka enspire lòt jèn moun yo rantre nan fòs ak yo. Wi, yo mou, flask epi enteresan. Wi, mwen sonje kijan yo “te vire m” lè m te jèn tankou ou. Mwen te revòlte kont yo, avèk yon rebelyon sen, yon rebelyon tankou Martin Luther. Gen lòt moun ki bliye Refòm lan. Se pou yo dòmi. Ou vini epi ede nou gen yon nouvo Refòm isit la nan legliz nou an! Refòm kounye a! Refòm demen! Refòm pou tout tan!

Èske nou ka gen yon legliz tankou Filadèlfi nan mitan apostazi Laodise a? Pou legliz la nan Filadèlfi, Kris la te di,

“Mwen konnen tou sa w ap fè. Mwen konnnen ou pa gen anpil kouray. Malgre sa, w ap kenbe pawòl mwen. Ou pa lage mwen. Mwen louvri yon pòt devan ou, pèsòn p ap ka fèmen li: paske ou gen yon ti fòs, ou kenbe pawòl mwen, epi ou pa t refize non mwen” (Revelasyon 3:8).

Èske nou ka gen yon legliz plen jèn disip radikal Kris la? Ou ka di li se yon kòz pèdi. Enposib. Mwen renmen sa diskou prezidan Patrick J. Buchanan te di a, “Kòz pèdi yo se sèl sa ki vo lapèn pou konbat.” Tounen epi gen dine ak nou a 6:15 aswè a. Tounen aswè a epi kite Pastè Jan Cagan enspire ou pou jwenn batay la – paske li reyèlman pa yon kòz pèdi. Sa ka sanble se sa, men viktwa a se sèten. Kris la te di, “Sou wòch sa a m ap bati legliz mwen an, e pòt lanfè yo pa dwe genyen batay la kont li.” “Pòt lanfè yo se pòt lanmò. Pòt lanfè yo p ap sispann nou paske Kris Senyè nou an te leve sòti vivan nan lanmò! Paske Li ap viv “pòt lanfè yo” pa dwe genyen batay la kont” nou! Amèn. Tounen a 6:15 aswè a. Pòt lanfè yo pa pral kraze nou!

Mwen fèmen ak mo difisil sa yo de Doktè Francis A. Schaeffer. Doktè se te yon gwo teyolojyen, epi yon vrè pwofèt nan tan nou an. Li te di, “Legliz evanjelik la mondèn epi pa fidèl a Kris vivan an… mwen ba w defi a. Mwen rele pou kretyen radikal yo, ak espesyalman jèn kretyen radikal yo, pou kanpe nan konfwontasyon lanmou ak tout sa ki mal epi destriktif nan legliz la, kilti nou yo ak eta a” (Gwo Dezas Evanjelik la, pp. 38, 151).

Kanpe epi chante kantik nimewo 2 a. Se kantik Martin Luther de Refòm lan! Chante li si fò ke posib!

Yon fò pwisan se Bondye nou an, yon ranpa ki p ap janm febli,
   Asistan nou an Li, nan mitan inondasyon an nan maladi mòtèl dominan.
Pou toujou ansyen ènmi nou an Doth chèche pou fè nou mal;
   Navèt li ak pouvwa li yo gran, ak, ame epi layèn kriyèl,
Sou latè a pa egal li.

Menm si mond sa a, ak ranpli move lespri, yo ta dwe menase defèt nou,
   Nou p ap pè, paske Bondye te vle verite li pou nou triyonfe nan nou.
Prens tenèb sonb lan – Nou pa tranble pou li;
   Raj nou an ka kenbe, Paske! Fayit li asire,
Yon ti pawòl ap tonbe sou li.

Pawòl sa a pi wo pase tout pouvwa sou tè a – pa gen remèsiman pou yo – demere;
   Lespri a ak kado yo se pa nou nan Li moun ki siveye nou.
Se pou machandiz ak fanmi yo ale, lavi mòtèl sa a tou;
   Kò a yo ka touye: verite Bondye a rete toujou,
Wayòm Li pou tout tan.
   (“Yon Fò Pwisan se Bondye Nou an” pa Martin Luther, 1483-1546).

Pastè Jan, tanpri kondui nou nan lapriyè epi bay remèsiman pou manje a.


LÈ OU EKRI DR. HYMERS OU DWE DI LI NAN KI PEYI W AP EKRI OSWA LI PA KA REPONN IMEL OU A. SI MESAJ SA YO BENI OU VOYE YON IMEL BAY Dr. Hymers. Imel Dr. Hymers se: rlhymersjr@sbcglobal.net (klike isi). Ou ka ekri Dr. Hymers in nenpòt lang, men ekri an anglè si ou kapab. Si ou vle ekri Dr. Hymers pa lapòs, adrès li se P.O. Box 15308, Los Angeles, CA 90015. Ou ka telefone l nan (818)352-0452.

(FEN MESAJ LA)
Ou ka li mesaj Doktè Hymers yo chak semèn sou entènèt la
nan www.sermonsfortheworld.com.
Klike sou “Mesaj an Kreyòl.”

Maniskri mesaj sa yo pa pwoteje pa dwadotè. Ou ka itilize yo san pèmisyon Dr. Hymers.
Sepandan, tout videyo mesaj Dr. Hymers yo, ak tout lòt mesaj yo sou videyo nan legliz nou
an, yo pwoteje pa dwadotè e yo kapab itilize sèlman ak pèmisyon.

Solo Anvan Mesaj la pa Mesye Benjamin Kincaid Griffith:
“Yon Gwo Fò se Bondye nou an” (pa Martin Luther, 1483-1546).